tel.: 05 620 55 05

Je mogo?e pnevmatike za avtomobile primerjati z belo tehniko? Torej z napravami, kot so hladilniki, zamrzovalniki in stroji za pomivanje posode? Z ozna?evanjem pnevmatik na na?in, ki spominja na uveljavljene �energijske nalepke� na gospodinjskih aparatih, je odgovor vsekakor pritrdilen. �e ve?, letos bomo do�iveli pri prodaji pnevmatik spremembe, za katere pravijo, da so v industriji pnevmatik najve?je v zadnjih 50 letih. Pri?a smo pravi gumarski revoluciji, ki prina�a vrsto novosti za izdelovalce, prodajalce in kupce pnevmatik

Vsi, ki so povezani v verigi odlo?anja in dogovarjanja za zagotavljanje pravih meril, po katerih naj se ravna industrija, da bo ?im bolj odgovorna do dru�be in po�tena do kupcev, menijo, da je novost v ozna?evanju pnevmatik, ta bo obvezna od 1. novembra letos, namenjena predvsem zagotavljanju ve?je transparentnosti nakupov in ve?je varnosti kupcev. Seveda je pogoj, da bodo ti razumeli, kaj je bistvo novosti.

Energijska u?inkovitost je merilo, ki je �e ve? let med najbolj izpostavljenimi pri nakupu najrazli?nej�ih izdelkov. A ?e nam je to pri gospodinjskih aparatih nekako preprosto razumljivo in je zelena oznaka �e samoumevno merilo kakovosti za hladilnik, s pnevmatikami vse ni tako preprosto. Tista okrogla, ?rna, kotale?a se zadeva pod avtomobilom, ki avtomobilsko tehniko spreminja v stvarnost, je namre? neposredno povezana z varnostjo. Pnevmatike so tiste, ki zagotavljajo, da je avtomobil varen, kot mu varnost zagotavlja vsa tehnika, da je s ?ustvi pre�et v obsegu, kot mu to zagotavlja dinami?nost, in da je hkrati energijsko u?inkovit v skladu z energijsko u?inkovitostjo celotne tehnike.

Po dokaj obse�no zastavljeni razpravi v merodajnih evropskih institucijah so odgovorni pri�li do spoznanja, da ozna?evanje pnevmatik kot tehni?nega izdelka le s stopnjami energijske u?inkovitosti, razporejenimi v razrede od A do G in ozna?enimi od zelene do rde?e barve, ni primerno. To bi namre? pomenilo dokaj nevarno zavajanje kupcev. Z zeleno barvo, torej z najbolj�o oceno, bi bile ozna?ene vse pnevmatike z majhnim kotalnim uporom. Energijsko posebej u?inkovite so tudi tiste pnevmatike, ki ne zagotavljajo dobrega oprijema s cesti�?em. Preprosto povedano, tudi slabe pnevmatike. Opis slaba pnevmatika pa pomeni, da je pnevmatika nevarna.

Zato bodo nasprotno od gospodinjskih aparatov pnevmatike ozna?ene s tremi merili. Z merilom energijske u?inkovitosti, s stopnjo u?inkovitosti zaviranja na mokrem in s stopnjo zunanjega hrupa pnevmatike. Kar nekaj je bilo �pekulacij ob razpravljanju o dodatnih oznakah za pnevmatike, ?e� da za vsem stoji lobi velikih, uveljavljenih izdelovalcev pnevmatik, ki �eli zajeziti vse ve?ji prodor kitajskih izdelovalcev pnevmatik na evropski trg. Dejstvo, da bi ti s svojimi izdelki v velikem obsegu z lahkoto dosegli najbolj�e ocene glede energijske u?inkovitosti, a le te�ko zadovoljili kriterije glede u?inkovitosti zaviranja na mokrem, pri?a samo zase. Pri tem vsekakor ne gre za omejevanje konkurence in izpodrivanje nizkocenovne ponudbe s trga, za prepre?evanje zni�evanja cen pnevmatik uveljavljenih izdelovalcev, torej. Cilj vsega je zagotavljanje pravih, merodajnih podatkov kupcem in stvarnih dokazov o u?inkovitosti. Predvsem za najbolj pomembno, za varnost.

Prava veljava oznak?

Med razredoma A in G zna�a razlika v porabi goriva 7,5 odstotka. Pri povpre?ni porabi osem litrov goriva na sto kilometrov bi to torej pomenilo (ob povpre?no veliki posodi za gorivo srednje velikega avtomobila) okrog �est litrov goriva pri enem to?enju. Prera?unano na letno raven pa � ?e na primer uporabnik na leto prevozi 15.000 kilometrov s pnevmatiko razreda energijske u?inkovitosti A �, da bi ob dana�nji ceni bencina v Sloveniji porabil za 130 evrov manj goriva, kot ?e bi imel na avtomobilu name�?ene pnevmatike energijske u?inkovitosti razreda G.

Druga oznaka, ki bo obvezna na pnevmatikah, bo oznaka za stopnjo oprijema na mokri podlagi, torej ?im kraj�a zavorna pot v de�ju. Tudi na tem podro?ju so razredi, razdeljeni od A do G. Pri zaviranju na mokrem s hitrostjo 50 km/h je zavorna pot avtomobila s pnevmatikami u?inkovitosti zaviranja na mokrem razreda A v primerjavi z avtomobilom, na katerem so name�?ene pnevmatike u?inkovitosti razreda G, kraj�a za 18 m! Razredi od D do G imajo teoreti?no vrednost, saj se ne uporabljajo. A kljub vsemu tolik�na razlika pri hitrosti le 50 km/h dovolj nazorno ka�e, da niso vse pnevmatike na trgu enake. Predvsem ne vse enako varne. ?e je mogo?e razliko v porabi goriva na letni ravni za 130 evrov ena?iti z razliko v stro�kih popravila vozila in pri tem ovrednotiti �e marsikaj drugega, kar nas lahko �e posebno drago stane ob 18 metrov dalj�i zavorni poti, je seveda razumska odlo?itev, kateri oznaki dati prednost, jasna.

Tretji kriterij, ki bo naveden na oznakah, bo podatek o emisiji hrupa, torej o glasnosti pnevmatike. Ozna?en bo z do tremi vali. Oznaka s tremi vali pomeni zdaj dovoljeno raven hrupnosti pnevmatik. Oznaka z dvema pomeni mejo, ki naj bi bila uveljavljena v prihodnje. Najti�je pnevmatike, ozna?ene z enim valom, pa bodo �e za tri dB manj hrupne. To merilo bodo torej upo�tevali tisti, ki bodo hoteli izbrati pnevmatike, ki jim bodo zagotavljale ?im bolj udobno vo�njo. Med oznako enega in treh valov glasnosti je namre? razlika �est dB.